Preskoči na vsebino

Pravilen izračun povračilne dobe: prihranek, cena, obresti, subvencija

5 min branja

Enostavna povračilna doba, torej naložba, deljena z letnim prihrankom, da številko, ne pa še ocene. Vsaka od treh količin v njej je predpostavka, dve od njih pa se skozi leta spreminjata. Ta prispevek prikazuje računski model, ki naredi vidne subvencijo, gibanje cen energije in stroške kapitala, z namenoma nevtralnim številčnim primerom.

Računski model

  • I: bruto naložba brez subvencije, če se ta izplača na začetku.
  • E: letni prihranek v kilovatnih urah, kot razlika med izračunano potrebo pred ukrepom in po njem. Kako daleč sega tak izračun, je opisano v prispevku Metoda stopinjskih dni (Gradtagzahlverfahren): meje.
  • p in g: cena energije v prvem letu v evrih na kilovatno uro in letna sprememba cene.
  • z: kalkulativna obrestna mera, torej donosnost najboljše alternative ali obrestna mera kredita.

Prihranek v letu t znaša E · p · (1 + g)t−1. Z deljenjem z (1 + z)t dobimo njegovo sedanjo vrednost. Dinamična povračilna doba je leto, v katerem vsota teh sedanjih vrednosti doseže I. Formalno podlago za izračune gospodarnosti stavbnih naprav predstavlja VDI 2067 Blatt 1 (smernica Zveze nemških inženirjev, izdaja 2012-09, plačljivo).

Vhodne vrednosti z dokumentiranimi referencami

Cena energije

Zvezni statistični urad (Statistisches Bundesamt, Destatis) navaja za prvo polletje 2026 povprečno ceno zemeljskega plina za zasebna gospodinjstva 11,58 centa na kilovatno uro. Razpon po skupini porabe sega od 10,92 centa (nad 200 gigajoulov na leto) do 15,17 centa (pod 20 gigajoulov). Zbrane cene vključujejo osnovno ceno in ceno za porabljeno energijo ter omrežnine, davke, dajatve in prispevke.

V primerjavi s prvim polletjem 2021 so se cene plina za gospodinjstva zvišale za 80,7 %, v primerjavi s prvim polletjem 2025 pa so bile 4,5 % nižje. Za negospodinjstva Destatis navaja že prve posledice krize v Hormuški ožini. Posamezna cena za naslednjih 20 let je zato predpostavka, ne opažanje.

Cena CO2

Za leto 2026 določa § 10 odst. 2 nemškega zakona o trgovanju z emisijami iz goriv (Brennstoffemissionshandelsgesetz) cenovni koridor od 55 do 65 evrov na emisijski certifikat. Certifikat daje pravico do emisije ene tone ekvivalenta ogljikovega dioksida. Za zemeljski plin iz standardnih vrednosti uredbe o poročanju o emisijah 2030 (Emissionsberichterstattungsverordnung 2030; 3,2508 GJ/MWh in 0,0558 t CO2/GJ) izhaja lastna preračunana vrednost okoli 0,18 tone na megavatno uro, torej približno 1,0 do 1,2 centa na kilovatno uro pri 55 do 65 evrih na tono.

Treba je preveriti, ali je ta delež že vključen v uporabljeno ceno plina, da se ne šteje dvakrat. Kako se bo cena oblikovala od leta 2027, je po § 10 odst. 3 odvisno od uredbe; predpostavke o tem sodijo v izračun izrecno kot scenarij.

Subvencija in stroški kapitala

Nepovratna sredstva BEG (nemška zvezna spodbuda za učinkovite stavbe) za ovoj stavbe znašajo načeloma 15 % upravičenih izdatkov in se izplačajo šele po dokazilu o porabi sredstev (Verwendungsnachweis). Davčna olajšava po § 35c EStG (nemški zakon o dohodnini) se porazdeli na tri leta s 7, 7 in 6 odstotki stroškov. Oboje premakne trenutek razbremenitve, kar v dinamičnem izračunu šteje. Za obrestno mero ni uradne referenčne vrednosti; izhaja iz financiranja ali iz izpuščene naložbe.

Številčni primer s prosto izbranimi predpostavkami

Vse vrednosti razen cene plina so prosto izbrane in ne predstavljajo nobenega izdelka: naložba 20.000 evrov bruto, od tega v celoti upravičena do subvencije, prihranek 8.000 kilovatnih ur zemeljskega plina na leto, cena 11,58 centa na kilovatno uro. Prihranek v prvem letu tako znaša 926 evrov. Nepovratna sredstva v višini 15 % znižajo I na 17.000 evrov.

Način izračuna Predpostavke Povračilna doba
enostavno brez subvencije 21,6 leta
enostavno s 15 % nepovratnih sredstev 18,4 leta
dinamično z nepovratnimi sredstvi, cena konstantna, obrestna mera 3 % 27,1 leta
dinamično z nepovratnimi sredstvi, cena +2 % letno, obrestna mera 3 % 20,8 leta
dinamično brez nepovratnih sredstev, cena +2 % letno, obrestna mera 3 % 24,9 leta

V scenariju „z nepovratnimi sredstvi, cena +2 %, obrestna mera 3 %“ rezultat že same vhodne vrednosti občutno premaknejo. Pri 6.000 namesto 8.000 prihranjenih kilovatnih ur bi bilo to 28,8 leta, pri 10.000 kilovatnih urah 16,3 leta. Pri ceni Destatis 10,92 centa namesto 11,58 centa dobimo 22,2 leta, pri 15,17 centa pa 15,5 leta.

Česa enostavna povračilna doba ne pokaže

  • Časovna vrednost denarja: V primeru je enostavna vrednost za 2,4 leta pod dinamično, čeprav ta že vsebuje rast cen.
  • Doba uporabe: BEG zahteva najmanj deset let namenske uporabe; ali ukrep po tem še deluje, številka ne pove.
  • Stroški, ki bi nastali tako ali tako: Zapadla popravila, na primer ometa ali barve, sodijo v naložbo le s svojimi dodatnimi stroški.
  • Zgornja meja subvencije: BEG omejuje upravičene izdatke na stanovanjsko enoto; kdor vloži več, za preostanek ne prejme nepovratnih sredstev.
  • Neenergetski učinki: Udobje, zaščita pred vlago in ohranitev vrednosti v formuli nimajo cene.
  • Izračunano namesto izmerjeno: Dejansko obnašanje uporabnikov in vreme odstopata od računske predpostavke.

Kaj iz tega sledi

Ponudbo je treba izračunati z razponom: nizek, srednji in visok prihranek, vsakokrat s konstantno in z naraščajočo ceno. Rezultat, ki zdrži le v enem scenariju, je stava na ceno energije. V vsakem posameznem primeru ostane odprto, katero pot cene naj odločitev prenese.

Viri

→ Zmanjšanje stroškov ogrevanja pri starejših stavbah

Preberi več

Več praktičnega znanja s istega tematskega področja.