Preskoči na vsebino

Glaserjeva metoda po DIN 4108-3: kaj izračuna in kje so njene meje

6 min branja

Glaserjeva metoda odgovarja natanko na eno vprašanje: Ali se pri določenih zimskih pogojih zaradi difuzije vodne pare v elementu izloča kondenzat in ali se lahko poleti spet posuši? Je jedro računskega postopka dokazovanja po DIN 4108-3 o zaščiti pred vlago. Kdor bere rezultat, naj ve, kaj vstopa v izračun in kaj ne.

Dva letna časa, stalni robni pogoji

Računa se stacionarno, torej s stalnimi pogoji skozi celotno obdobje. Obdobje kondenzacije traja 90 dni od decembra do februarja, obdobje izhlapevanja 90 dni od junija do avgusta. Za poletje zunanje temperature niso predpisane, le parni tlaki.

Obdobje Zunaj Znotraj
Obdobje kondenzacije (december do februar) −5 °C, 80 % relativna vlažnost, 321 Pa 20 °C, 50 % relativna vlažnost, 1.168 Pa
Obdobje izhlapevanja (junij do avgust) Parni tlak 1.200 Pa Parni tlak 1.200 Pa; v ravninah kondenzata zunanjih sten nasičeni parni tlak 1.700 Pa

Vrednosti v tabeli BauNetz Wissen navaja kot normativne robne pogoje; stran ne navaja izdaje. Da se take vrednosti med izdajami standarda spreminjajo, kaže pogled nazaj: Fraunhofer IBP (Fraunhoferjev inštitut za gradbeno fiziko) je leta 1999 za takrat veljavni standard opisal še −10 °C zunanje temperature čez 60 dni. Danes DIN 4108-3 obstaja v izdaji 2024-03, ki po DIN Media nadomešča izdajo 2018-10. Pri dokazovanju štejejo vrednosti izdaje, ki je dogovorjena v projektu.

Iz zgradbe plasti se od znotraj navzven določijo temperature in iz njih nasičeni parni tlak. Ta se primerja s potekom dejanskega parnega tlaka. Standard glede na lego obeh krivulj razlikuje štiri primere, od odsotnosti kondenzata do izločanja v celotnem območju.

Rezultat je bilanca. Najprej se ugotovi, ali in v kateri plasti se izloča kondenzat in v kolikšni količini; nato se mu nasproti postavi količina izhlapevanja poleti. Preverja se, ali se lahko vneseni kondenzat v obdobju izhlapevanja spet popolnoma posuši in koliko rezerve sušenja ostane glede na nenačrtno vneseno vlago.

Vloga vrednosti sd

Vrednost sd je produkt debeline plasti v metrih in faktorja difuzijske upornosti μ snovi; opisuje, kako močno plast preprečuje izhlapevanje vode. Pri večplastnih elementih se določa po plasteh in sešteva. Tako določa, kje v prerezu parni tlak pade in ali se krivulji parnega tlaka in nasičenja dotikata. Za ravne strehe iz lesa BauNetz Wissen navaja pravilo, da morajo v zaporedju plasti folij ali trakov vrednosti sd od znotraj navzven padati.

Iz tega za prakso sledi: Plast z visoko vrednostjo sd na zunanji strani poleti zavira nazajsušenje, plast na notranji strani pozimi zavira vnos pare. Kako proizvajalec premazov navaja vrednost sd, kaže prispevek o razredih V in W v tehničnem listu.

Kaj velja za neškodljivo

  • Voda, ki pozimi nastane, mora v obdobju izhlapevanja spet izhlapeti v okolico.
  • Gradbeni materiali, ki pridejo v stik s kondenzatom, se ne smejo poškodovati, na primer zaradi plesni ali korozije.
  • V strešnih in stenskih konstrukcijah naj masa izločenega kondenzata na splošno ne presega 1,0 kg/m².
  • Če element vsebuje plasti, ki vode ne vpijajo kapilarno, velja največ 0,5 kg/m². Sem sodijo folije, kovine, navadni beton ter mineralna volna in plastična pena.

Ni nujno, da se izračuna vsaka stena. Po navedbah BauNetz Wissen dokaz na primer odpade pri zunanjih stenah, ometanih na prostorski strani, s tehnično odobrenim kontaktnim toplotnoizolacijskim fasadnim sistemom in pri notranji izolaciji z notranjim ometom do R ≤ 1,0 m²K/W, če ima zgradba dodatno vrednost sd,i vsaj 0,5 m. Merodajno ostaja besedilo standarda. Zakon o modernizaciji stavb (Gebäudemodernisierungsgesetz, GModG) v § 11 za stavbe, ki se bodo gradile, še naprej navaja izdajo DIN 4108-3: 2018-10.

Česa izračun ne vidi

Metoda periodične bilance je močno poenostavljen postopek dokazovanja za difuzijske procese. BauNetz Wissen kot neupoštevano navaja:

  • realistične, spremenljive klimatske robne pogoje,
  • povečane vlažne obremenitve, na primer zaradi gradbene vlage ali po gradbenih škodah,
  • vplive sevalne toplote,
  • od vlage odvisne materialne karakteristike, kot sta difuzijska upornost in toplotna prevodnost,
  • shranjevanje in prenos vlage s sorpcijo in kapilarnim prevajanjem.

Prav tako ostaja zunaj prenos tekoče vode. Tudi konvekcije difuzijski izračun ne zajame: Skozi netesnosti na prostorski strani lahko topel, vlažen zrak iz notranjosti vstopa v konstrukcijo. Ravnovesna vlažnost in obnašanje uporabnikov prav tako manjkata. Za klimatizirane stanovanjske ali stanovanjem podobne rabe računski pristopi standarda izrecno ne veljajo.

Vrednosti standarda same, na primer −5 °C čez 90 dni, se po BauNetz Wissen ne zdijo realistične v vseh delih Nemčije, vendar vsebujejo varnostne rezerve.

Obstoječe stene: kjer rezultat postane tanek

Pri obstoječi steni zgradbo in karakteristike pogosto poznamo le približno, stena pa je redko tako suha kot v računskem modelu. Metoda dela s stalnimi karakteristikami. Voda, ki v steno pride kot dež z vetrom (Schlagregen) ali s kapilarnostjo, se v izračunu ne pojavi; to izhaja iz manjkajočega prenosa tekoče vode.

Če poenostavljeni postopek za dovolj natančno oceno ne zadošča, DIN 4108-3 predvideva higrotermično simulacijo po DIN EN 15026. Simulira obnašanje elementa skozi več let pri realističnih klimatskih robnih pogojih. Kjer naj bi se obstoječe stene izolirale od znotraj, prispevek o notranji izolaciji v obstoječih stavbah umešča sovpadanje dokazil in informativnih listov WTA (Merkblätter nemške znanstveno-tehnične skupnosti za vzdrževanje gradbenih objektov).

Opravljen Glaserjev diagram torej dokazuje, da difuzija pri standardnih pogojih ostaja nekritična. Ne dokazuje, da je stena suha, da zrakotesnost ustreza ali da je dež z vetrom zadržan. Pri obstoječih stenah je izračun obremenljiv le toliko, kolikor je zanesljiva predpostavka o obstoječih plasteh.

Viri

Preberi več

Več praktičnega znanja s istega tematskega področja.