Preskoči na vsebino

Ponoči pod rosiščem: kondenzat in alge na izoliranih fasadah

Alge na sveže izolirani fasadi so videti kot napaka izolacije. Z vidika gradbene fizike gre za težavo površine: tanka zunanja plast kontaktnega toplotnoizolacijskega fasadnega sistema (WDVS) je toplotno ločena od toplega zidu in se proti nočnemu nebu ohlaja. BauNetz Wissen ugotavlja, da poškodbe ne vplivajo na učinkovitost izolacijskih sistemov; vizualno pa so pogosto precejšnje.

Kaj se ponoči dogaja na zunanji površini

WDVS toplotno odmakne masivne gradbene elemente. Ker sam nima akumulacijske mase, se fasada ponoči predvsem zaradi izsevanja ohladi pod temperaturo zraka in nastane kondenzat. Po raziskavah Fraunhoferjevega inštituta za gradbeno fiziko (Fraunhofer IBP) v reviji Bausubstanz 2/2018 so za to odločilne jasne noči; padec pod rosišče je pri tem pogosto le nekaj desetink stopinje.

Fraunhofer IBP je leta 2001 znova ovrednotil meritve na prostem na preskusni hiši iz jeseni 1994. Zahodna stena je imela 80 mm WDVS na 240 mm apneno-peščenega zidaka (U = 0,41 W/m²K), primerjalne stene pa so bile iz 365 mm porozirane lahke opeke (U = 0,51 W/m²K). Ovrednotena sta bila meseca september in oktober.

Rezultat: Temperatura površine WDVS je zaradi nočnega izsevanja padla pod temperaturo zunanjega zraka, temperatura proti jugu usmerjene monolitne stene pa je ostala nad njo. Le pri WDVS je bilo treba računati s pogosto nočno tvorbo kondenzata, pri monolitnih stenah le v izjemnih situacijah.

Od kondenzata do algnega prevleka

Mikroorganizmi se naselijo, ko je površina trajno vlažna, ta vlaga pa po BauNetz Wissen nastaja pretežno zaradi orositve. Po današnjem stanju znanja ni odločilna količina kondenzata, temveč voda, ki je na površini na voljo mikroorganizmom, vsaj za začetek rasti. Kritični letni čas je jesen; pozimi je prehladno, poleti presuho. Kondenzat po IBP v mnogih primerih povzroči okužbo šele skupaj s prilepljeno deževnico; orositev in dež z vetrom (Schlagregen) se torej seštevata.

  • Severne in zahodne strani so posebej dovzetne. Da je prizadeta tudi severna stran z malo dežja z vetrom, po IBP pojasni samo nočna orositev.
  • Hidrofobni zaključni ometi vode ne vpijejo; ta tvori kaplje in se zelo počasi posuši.
  • Nad plastičnim moznikom nastopajo večji toplotni tokovi, površina ometa se tam hitreje posuši. Algam na tem mestu manjka življenjska osnova, zato se mozniki izrišejo.
  • Po izračunu IBP bi se trajanje orositve občutno skrajšalo le z debelinami izolacijskega materiala pod 8 cm, kar avtorji štejejo za neizvedljivo.

Hkrati velja: Večina izvedenih WDVS ostane brez poškodb. Le majhen odstotek kaže rast, ki jo je treba grajati.

Kaj o tem vedo načrtovalci

Pristop Načelo Presoja
Biocidi v ometu in premazu uničujejo mikroorganizme Učinkovine se izpirajo in obremenjujejo okolje; na vremensko izpostavljeni strani je učinkovitost omejena
Debelejši, hidrofilni mineralni omet več akumulacijske mase; hidrofilni ometi vlago takoj vpijejo Meritev po jasni noči: na standardnem WDVS z belim premazom skoraj dvakrat toliko vode kot na belem debeloslojnem ometu; računsko padec pod rosišče največ 20 % krajši
Temnejši barvni toni več pridobljenega sevanja čez dan računsko temna fasada pade pod rosišče skoraj ob istem času kot bela; prikrije majhno rast
Latentni toplotni hranilniki (PCM) razbremenitev ob padajoči temperaturi zakasni nastanek kondenzata računsko do 70 % manj padca pod rosišče, na prostem učinkovito le v nekaterih letih
Superhidrofobna silikonska smolna barva voda se odbija v kapljicah Preskusne površine IBP po treh letih: algna okužba ni bila dokazana, pri drugih izdelkih brez biocidov šibka
Premazi z nizko emisivnostjo (IR-odbojni) manjši nočni padec temperature glej spodaj
Napušči manj dežja z vetrom odločati v skladu z oblikovalskim konceptom

Odstotkov ni mogoče primerjati med seboj. Vrednosti za debeloslojni omet, IR-barvo in latentne toplotne hranilnike so izračunani učinki za čas od septembra do oktobra; izmerjena vrednost za debeloslojni omet izvira iz jutra po jasni noči. Kdor ocenjuje ukrep, naj zato vpraša po robnih pogojih in usmerjenosti, ne po največji številki.

Nizka emisivnost: kaj je bilo izmerjeno

Zamisel je fizikalno preprosta: kdor zniža dolgovalovno izsevanje, zniža nočni padec temperature. Izračun IBP za to predpostavi emisijski koeficient 0,6 namesto 0,9; izračunana temperatura površine WDVS je v obravnavani jasni septembrski noči ves čas ostala nad temperaturo rosišča. Kaj emisivnost pri gradbenih elementih dejansko pomeni, uvršča prispevek Kaj opisuje emisivnost.

Na prostem so zgodnji premazi pokazali okoli 50 % manj kondenzata na zahodni fasadi, a so zaradi vremenskega razpada aluminijastih lističev po nekaj mesecih izgubili videz in postali srebrni. Dva dodelana sistema, nanesena konec 2011 in tri leta pozneje, sta bila preizkušena na zahodni in severni steni.

Na severni steni je bež-sivi sistem skrajšal trajanje orositve v jesenskih obdobjih, razen v prvem, za okoli 25 %, modro-sivi pa za 10 in 18 %. Modro-sivi sistem po dveh letih izpostavljenosti vremenu ni pokazal učinka posrebritve. Avtorji sklepajo, da bi zmanjšanje za okoli 25 % lahko preprečilo večino težav. Ena od štirih avtoric in avtorjev je tehnična vodja tovarne barv.

Kakšne meje ima ocena zunanjih površin s termovizijsko kamero, pojasnjuje prispevek Kaj dokazuje toplotna slika.

Kaj ostaja odprto

BauNetz Wissen ugotavlja, da razvoj primernih ukrepov proti okužbi z algami in lišaji ni zaključen. Podatki IBP so merilne serije na eni lokaciji v posameznih jesenskih obdobjih; učinkovitost je odvisna od sistema, usmerjenosti in letnega vremena. Za načrtovanje to pomeni: posamezen ukrep tveganja ne odpravi; zmanjša trajanje orositve in ponudbo vode. Odprto je predvsem, kateri pristopi se obnesejo na resničnih fasadah v desetih in več letih.

Kdor meri na objektu, mora poznati velikostni razred: Pri padcu za nekaj desetink stopinje o izjavi odloča natančnost meritve. IBP je za svoje meritve na prostem vsako tipalo pred vgradnjo posamično kalibriral.


Viri