Preskoči na vsebino

Razpoke na fasadi: premostiti, armirati ali sanirati – kako se odloči

5 min branja

„Kako široka je razpoka?“ je običajno prvo vprašanje in redko tisto, ki odloči. Pomembnejša so tri druga: Od kod razpoka izvira, ali se še premika in ali skozi njo prodira voda? Šele nato se odloči, ali zadošča premaz, ali je potrebna armirna tkanina ali pa vzrok zahteva gradbena dela.

Vrste razpok in njihovi vzroki

Razpočna slika pogosto izda vzrok. Tabela povzema, kar o tem navajata Baunetz Wissen in Fraunhofer IBP (Fraunhoferjev inštitut za gradbeno fiziko).

Razpočna slika Tipičen vzrok Presoja
Mrežaste razpoke v ometu kontaktnega toplotnoizolacijskega fasadnega sistema (WDVS) Omet in izolacijska plošča se ob sončnem sevanju različno raztezata; armatura odpove zaradi slabega materiala ali nezadostne vgradnje Armatura naj bi take razpoke običajno zajela (Baunetz)
Razpoke vzdolž stikov izolacijskih plošč Močno naknadno krčenje izolacijskih plošč Po IBP sistemsko pogojeno, a le optična motnja
Zarezne razpoke na vogalih oken in vrat, okenskih policah, žaluzijskih omaricah Konice napetosti na odprtinah Po IBP ni sistemsko pogojeno, običajno se presoja optično
Navpične in vodoravne razpoke med steno in stropom Razlike v deformaciji zaradi krčenja, segrevanja ali nabrekanja Preprečljivo z dilatacijskimi fugami (Baunetz)
Mehurji, razpoke, odpadanja v ometu Nezadostna oprijemljivost na podlago, različno toplotno raztezanje, kemijske reakcije Vzrok razjasniti v zgradbi ometa, ne prepleskati
Mehurji in mrežaste razpoke po premazu Neprimeren premaz na sistemu IBP: primer pomena izbire materiala, združljivega s sistemom

Izjave IBP o vogalih oken in stikih plošč izvirajo iz pregledov stanovanjskih stavb z WDVS iz trde polistirenske pene in ometom na osnovi umetnih smol (1975/76, 1983, 1995). Po IBP so rezultati prenosljivi na mineralne sisteme.

Najprej razjasniti: Se je razpoka umirila?

Za razpoke v zidovih Baunetz Wissen priporoča postopen pristop. Nastalo razpoko je mogoče začasno zapreti s tesnilno maso za fuge. Če razpoke obstajajo že zelo dolgo in se ne bodo več spreminjale, je treba dosedanji omet obnoviti z ometom, armiranim z mrežo.

Merilo je torej gibanje, ne širina. Ali razpoka še „dela“, je mogoče ugotoviti le z ponavljajočim merjenjem na označenih mestih. Kako dolgo je to potrebno v posameznem primeru, je odvisno od vzroka.

Tri poti: premostiti, armirati, sanirati

Pot Kdaj ustreza Kaj je dokazano
Premostiti Mirne, fine razpoke brez funkcionalne škode, na primer razpoke na stikih plošč po naknadnem krčenju IBP: Razpoke na stikih plošč, nastale sprva zaradi naknadnega krčenja, je mogoče s premazom, ki polni razpoke, trajno prekriti. Premostitev razpok označuje sposobnost materiala, da premosti razpoke v podlagi, ne da bi bili prizadeti funkcija ali celovitost.
Armirati Mirne razpoke, ki so večje ali pogostejše; mehurji in odstopanja premaza Baunetz: Pri dolgo obstoječih, nespremenjenih razpokah omet obnoviti z ometom, armiranim z mrežo. IBP kot vzdrževalne ukrepe navaja dodatne armirane plasti ometa in armirane premaze; v treh primerih bi sicer zadostoval tudi premaz. Armiranje torej ni obvezen ukrep.
Sanirati Razpoke z gibljivim vzrokom ali pomanjkljivo oprijemljivostjo ometa Baunetz: Dilatacijske fuge med steno in stropom preprečujejo razlike v deformaciji; nastalo razpoko je mogoče začasno zapreti s tesnilno maso za fuge. Pri pomanjkljivi oprijemljivosti je treba vzrok v zgradbi ometa razjasniti pred premazovanjem.

Katero gibanje razpoke premaz premosti, je lastnost sistema. Preskusni postopek za to opisuje DIN EN 1062-7 „Bestimmung der rissüberbrückenden Eigenschaften“ (določanje lastnosti premostitve razpok; izdaja 2004-08). Rezultat sodi v tehnični list posameznega sistema; kako brati take podatke, kaže prispevek Branje tehničnega lista: razredi V in W.

Zakaj širine razpok veljajo samo za sistem

Številke o širini razpok vedno stojijo v kontekstu sistema. Primer iz dovoljenja DIBt (Nemški inštitut za gradbeno tehniko) za premazni sistem na armiranem betonu v lovilnih koritih (ne za fasade): Sistem trajno premosti razpoke do širine 0,4 mm; obstoječe razpoke nad 0,2 mm je treba pred premazovanjem zapreti ali popraviti, potem ko so odpravljeni njihovi vzroki. Dve meji torej: ena, ki jo sistem zmore, in ena, od katere je treba podlago pripraviti.

Za fasadne premaze te vrednosti ne veljajo. Kažejo le, da je treba obe meji poiskati v tehničnem listu ali dovoljenju izbranega sistema, namesto da se uporabi pavšalno število milimetrov.

Kdaj voda postane težava

DIN 4108-3 postavlja v ospredje zaščito pred dežjem pri obremenitvi z dežjem z vetrom (Schlagregen), da voda skozi razpoke ali kapilarno srkanje ne prodre s površine v konstrukcijo. Baunetz Wissen opisuje tri skupine obremenitve; zunanji ometi brez posebnih zahtev glede obremenitve z dežjem z vetrom se lahko uporabljajo samo v regijah skupine I, za skupini II in III pa je treba izvesti vodoodbojni omet. To govori za to, da se skupina obremenitve lokacije vključi v presojo razpoke.

Pri raziskanem WDVS iz polistirena razpoke v ometu po IBP niso vplivale na vsebnost vlage v izolacijski plasti, ker izolacijski material ni higroskopen in ni vpojen; posledičnih škod ni bilo pričakovati. Pri vpojnih podlagah ali izolacijskih materialih je lahko drugače.

Kaj je treba zabeležiti pred premazom

  • Potek in lego razpok (vogali oken, stiki plošč, površina) fotografsko dokumentirati.
  • Preveriti gibanje razpok in rezultat zapisati.
  • Navesti vzrok: krčenje, toplotno raztezanje, oprijemljivost, armatura.
  • Izbrani ukrep utemeljiti in ga uskladiti s tehničnim listom.
  • Pomisleke zoper premaz na gibljivih razpokah, ki ga zahteva naročnik, pisno prijaviti, če mogoče pred začetkom del. Obliko opisuje prispevek Preverjanje podlage po VOB in BFS.

V mnogih primerih ostaja odprto vprašanje, kako dolgo je treba razpoko opazovati, preden se jo uvrsti med mirne. Za to ni trdnega pravila; odvisno je od vzroka, gradbenega elementa in letnega časa, zato sodi v dokumentacijo odločitve.

Viri

→ Gospodarno načrtovanje zaščite fasade pri starejših stavbah

Preberi več

Več praktičnega znanja s istega tematskega področja.